Danes je bil precej dolg dan za nas. Dopoldne smo videli 2 holecistektomiji, sanacijo fistule na zadnjici, revizijo po akutnem pankreatitisu, po kosilu pa je sledila daljša in bolj komplicirana opreacija. Pacient je imel 20 cm velik, retroperitonealno ležeč tumor, katerega so kirurgi skupaj s vranico v celoti odstranili. Sumijo da je tumor metastaza primarnega tumorja prostate. Spodaj je še slika.
16.7.
Danes smo videli transplantacijo ledvice, 3D laparoskopsko holecistektomijo, resekcijo debelega črevesa z anastomozo ter tri cirkumsizije.
17.7.
Dan v bolnišnici se je začel z laparoskopsko resekcijo želodca, ki je terapija proti debelosti. Nato je sledila odstranitev zavrnjenega ledvičnega presadka. Temu je sledila priprava arterijsko-venske fistule pri bolnici z ledvično odpovedjo. Ves ta čas pa je v operacijski sobi številka 3 potekala operacija karcinoma glave pankreasa po Whipplu. Ta operacija je res obsežna, zato je operiral profesor, prva asistenca pa je bil naš mentor. Ella me je dane sodpeljala eno nadstropje nižje kjer delajo operacije z da Vinci robotom, vendar sva bila prepozna, saj se je operacija ravno zaključila.
18.7.
Danes smo videli dve mastektomiji, resekcijo kolona zaradi tumorske mase in operacijo po Whipplu. Danes sem se spet bolj družil z anesteziologi. S Serkanom sva se dobro ujela zato me je odpeljal v njihov "brlog" (praznen del bolnišnice eno nadstropje višje, skrito radovednim očem) in mi ponudil čaj. Tam debatirajo, pijejo čaj/kavo, kadijo, počivajo. Po čaju sva odšla nazaj v operacijski blok in tam mi je dovolil, da opravim svojo prvo intubacijo. Vse je šlo v najlepšem redu. Mislil sem da bo težje. Nato sva se pogovarjala o vseh zdravilih, ki jih dajo pacientu, o ventiliranju pacienta, nadomeščanju tekočin... Skratka, danes je bil zelo poučen dan in anesteziologija mi postaja čedalje bolj všeč.
19.7.
Danes je bil zame dolg dan. V četrtek popoldne sem odšel na urgenco, ker je Ela dežurala in mi je ponudila možnost da pridem. Seveda sem to izkoristil. Ostal sem do naslednjega jutra, potem pa sem šel direktno na oddelek splošne kirurgije. Ela je bila zadolžena za sprejeme pacientov z akutnim abdomnom. Videl sem paciente z akutnim pankreatitisom, paralitičnim ileusom, odpovedjo jeter, najbolj zanimivo pa je bilo ko so pripeljali 3 moške s vbodnimi ranami. Urgenco je preplavilo vpitje, psovanje, ogromno policistov in svojcev. Vsi trije so bili izven smrtne nevarnosti, vendar je eden imel vbod v predel dimelj in v hrbet. Ker izvidi CTja niso bili zanesljivi, sva z Elo pregledala, če rana komunicira s prsno votlino. Po rahlem sondiranju sva ugotovila, da ni komunikacije in s tem tudi ni nevarnosti za pnevmotoraks. Serkan mi je povedal, da Turki radi uporabljajo nože za medsebojne obračune.
Na oddelku so cez dan potekale holecistektomije, mastektomije, tiroidektomije... Precej standardne operacije.
17.7.
Dan v bolnišnici se je začel z laparoskopsko resekcijo želodca, ki je terapija proti debelosti. Nato je sledila odstranitev zavrnjenega ledvičnega presadka. Temu je sledila priprava arterijsko-venske fistule pri bolnici z ledvično odpovedjo. Ves ta čas pa je v operacijski sobi številka 3 potekala operacija karcinoma glave pankreasa po Whipplu. Ta operacija je res obsežna, zato je operiral profesor, prva asistenca pa je bil naš mentor. Ella me je dane sodpeljala eno nadstropje nižje kjer delajo operacije z da Vinci robotom, vendar sva bila prepozna, saj se je operacija ravno zaključila.
18.7.
Danes smo videli dve mastektomiji, resekcijo kolona zaradi tumorske mase in operacijo po Whipplu. Danes sem se spet bolj družil z anesteziologi. S Serkanom sva se dobro ujela zato me je odpeljal v njihov "brlog" (praznen del bolnišnice eno nadstropje višje, skrito radovednim očem) in mi ponudil čaj. Tam debatirajo, pijejo čaj/kavo, kadijo, počivajo. Po čaju sva odšla nazaj v operacijski blok in tam mi je dovolil, da opravim svojo prvo intubacijo. Vse je šlo v najlepšem redu. Mislil sem da bo težje. Nato sva se pogovarjala o vseh zdravilih, ki jih dajo pacientu, o ventiliranju pacienta, nadomeščanju tekočin... Skratka, danes je bil zelo poučen dan in anesteziologija mi postaja čedalje bolj všeč.
19.7.
Danes je bil zame dolg dan. V četrtek popoldne sem odšel na urgenco, ker je Ela dežurala in mi je ponudila možnost da pridem. Seveda sem to izkoristil. Ostal sem do naslednjega jutra, potem pa sem šel direktno na oddelek splošne kirurgije. Ela je bila zadolžena za sprejeme pacientov z akutnim abdomnom. Videl sem paciente z akutnim pankreatitisom, paralitičnim ileusom, odpovedjo jeter, najbolj zanimivo pa je bilo ko so pripeljali 3 moške s vbodnimi ranami. Urgenco je preplavilo vpitje, psovanje, ogromno policistov in svojcev. Vsi trije so bili izven smrtne nevarnosti, vendar je eden imel vbod v predel dimelj in v hrbet. Ker izvidi CTja niso bili zanesljivi, sva z Elo pregledala, če rana komunicira s prsno votlino. Po rahlem sondiranju sva ugotovila, da ni komunikacije in s tem tudi ni nevarnosti za pnevmotoraks. Serkan mi je povedal, da Turki radi uporabljajo nože za medsebojne obračune.
Na oddelku so cez dan potekale holecistektomije, mastektomije, tiroidektomije... Precej standardne operacije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar